Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo doma?

Če delodajalec začasno ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma, kar je določeno v prvem odstavku 138. člena ZDR-1.

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo (vzorec vam pripravimo mi). Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Uporaba instituta čakanja na delo doma pride v poštev, ko se delodajalec sooča z začasno nezmožnostjo zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, do česar ob obravnavanem pojavu novega korona virusa prihaja precej pogosto.

Začasno čakanje na delo doma in z nadomestilom plače v višini 80 % osnove lahko delodajalec odredi delavcu pod naslednjimi pogoji:

• če delodajalec ne more zagotavljati dela delavcu iz poslovnega razloga in
• če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja 6 mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu in
• če je odreditev tega ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve.

Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci (tudi varovane kategorije), ki so v delovnem razmerju, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno.

Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev. Delodajalec tudi lahko uveljavlja pravico do povračila dela nadomestila plače le enkrat za obdobje najmanj treh mesecev.

V času začasnega čakanja na delo in karantene pridobi pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova pa je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Avtor: Damjan Ribar